PITBUL NA POVODCU: KAKO OBVLADATI TREMO

Zadnje čase sem spet delal z ljudmi, ki imajo težave s strahom pred nastopanjem. Točneje, imajo težav s strahom pred javnim govorjenjem. Gre za strah, ki marsikoga popolnoma ohromi in večini ljudi povzroča težave. Z izkušnjami človek spozna, da strah ne mine, lahko pa ga obvladamo. To pomeni, da moramo v strahu preživeti tisti čas, ko si izkušnje nabiramo. S še več izkušnjami pride tudi spoznanje, da je najhuje takrat, ko treme ni. Vznemirljive stvari vsebujejo vznemirjenje in javno govorjenje je vznemirljivo. Ko postane rutina, se moramo zbati in poiskati strast ter vznemirljivost. Toda le malo ljudi si nabere veliko izkušenj. Večina mora opraviti javni govor nekajkrat letno ali celo na vsakih nekaj let. Zato je na mestu vprašanje, kako si pomagati v takšnih primerih?

 

STRAH IN TELO

Večina ljudi, s katerimi govorim o strahu, je prepričanih, da je strah povezan z mišljenjem, psiho in glavo. Radi rečejo: »Vse je v glavi.« Za tem stoji prepričanja, da se odzivamo z razmišljanjem, da mislimo z glavo in da je čustva treba nekako brzdati. Ta prepričanja nas vodijo v boj s strahom, to pa je boj, ki ga ne moremo dobiti. Na silo ne gre, treba je uporabiti premetenost. Zato vas najprej vprašam, kako veste, da imate tremo? Verjetno boste odgovorili kot večina: trese se glas, tresejo se roke, srce bije pospešeno, zvija vas v želodcu, počutite se živčne, dlani se vam potijo in tako naprej. Kje je tu glava? Našteli smo telesne simptome, nič ni povezano z glavo. Razen, če ta zardi.

Simptome telesa krotimo, ko kaj počnemo s telesom. Če bi pred javnim govorom izvedli ogrevalne vaje, kot pred treningom teka, bi vsaj pol simptomov izginilo. Žal si težko predstavljam, kako takšno ogrevanje izvaja dama v visokih petah ali moški v kravati. Obstajajo različni načini in vaje, ki prinesejo rezultat. Te vaje je treba prikazati, jalovo jih je opisovati. Zato je pomembno vedeti, da nam pomaga gibanje. Vsak gib telesa spreminja biološko, kemično in psihično stanje telesa. Ko je telo ujeto v simptomih strahu, z gibanjem spreminjamo to stanje. Trema govorce pogoste privede do tega, da obtičijo skriti za govorniškim pultom ali za zaslonom prenosnega računalnika. Premikanje, hoja, gestikulacija, vse to bo pomagalo pri premagovanju treme. Zraven pa bo prineslo nekaj odličnih stranskih učinkov. Torej, če vas je strah se premikajte.

 

TREMA KOT NEKAJ ZUNANJEGA

Tremo navadno dojemamo kot nekaj notranjega. Zlasti, če smo prepričani, da je v naši glavi. To je razumljivo, saj živimo v svetu, ki je osredotočen na posameznika in njegovo slabo vest. Zato  težkih trenutkih, ko smo sami s tremo, prevzamemo prepričanje, da smo si zanjo krivi sami. Kaj če to ni tako? Kaj če je trema nekaj zunanjega?

Za vse je kriv renesančni racionalizem, a o tem ne bomo veliko govorili. V časih pred renesanso je bilo vesolje polno različnih duhovnih bitij. Skozi zgodovino so se ti duhovi močno spreminjali, a bili so tu nekje okrog nas. Dobri duhovi, zli duhovi, angeli, padli angeli, hudič, demoni, daemoni, džini, duhovi prednikov, zablodele duše in še dosti tega. Ta bitja lahko storila to in ono. Danes teh bitij ni več in o njih ne razmišljamo kaj dosti. Pri tremi nam tak razmislek lahko koristi. Predstavljate si, da trema ni del vas. Trema v vas pride od zunaj. Je duhovno bitje, ki kvari človeške nastope. Pred nastopom se naseli v ljudi in jim nagaja. To se zgodi tudi vam. Vaša naloga je tremi ne pustiti, da pride v vas. Hkrati se zavedajte, da vedno kroži okrog vas in čaka, da vas prevzame. Jaz jo pogosto opazujem, kako kroži okrog mene. Izgleda kot besen pitbul. V trenutku nepozornosti mu nataknem povodec in ga ukrotim.

Ne mislite, da imam privide. Gre za taktiko! Ko tremo dojemam kot nekaj zunanjega, do nje razvijam odnos in gradim distanco. Z distanco mine občutek, da se nič ne da storiti. Omogoča mi samoopazovanje in odzivanje na tisto, kar se mi dogaja. Na ta način strah ni več vseobsežen, ampak postane obvladljiv. Lahko ga opazujem in se nanj zavestno odzivam. Distanca in ozaveščanje mi pomagata, da prebrodim tudi najtežje napade strašnega pitbula. Svetujem vam, da mu naslednjič tudi sami skušate natakniti povodec in ga ukrotite.

0 odzivov

Povej mnenje

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja