DOBRO IZRABLJEN ČAS

Skupaj smo sedeli direktorji podjetij in samostojni profesionalci. Nekateri so na čelu podjetij z desetimi zaposlenimi, drugje sta zaposlena dva, nekateri delajo sami. V glavnem ljudje, ki imajo izkušnje iz različnih industrij in različnih oblik zaposlitev. Smeli bi reči, da gre za ljudi, ki si kruh služijo z lastno podjetnostjo. Pogovarjali smo se, kako dobro izrabiti in organizirati svoj čas. Kako uskladiti delo, podjetniški trud in preostanek življenja?

DELO DOMA

Delati doma je morda najenostavneje. Stroški so majhni, ni se treba voziti v službo in delaš lahko v pižami. Po drugi strani je najteže. Težko sprejemaš stranke, še posebej v pižami. Težko ločuješ delo od ostalih opravkov. Med projektiranjem obešaš perilo in med programiranjem kuhaš kosilo. Stranke lahko dobijo občutek, da moraš biti vedno dosegljiv. Itak si doma. Zgodi se, da težko potegneš črto med delom in družinskim življenjem. Ali samskim življenjem. Vse se zlije v isto gmoto. Kar ni vedno dobro. Toda priznajmo, da obstajajo ljudje, ki jim to uspe zaradi velike samodiscipline.

Doma delamo tudi zato, ker si »delo prinesemo domov«. Obstajajo trenutki, ko je dela veliko in treba ga je opraviti. Tu ni kaj. Potrpimo in ga opravimo, kjerkoli že. Veliko dela pomeni posel in takih bitk smo kar veseli. Nekateri ne morejo delovati drugače, kot da so ves čas zaposleni in obkroženi z delom. O tem malo kasneje.

DELO V PISARNI

Delo v pisarni je standard. Še vedno. Dandanes lahko delamo na zelo različnih krajih, a večinoma prisegamo na pisarno. Mnoge življenjske navade so povezane s prostori. Pisarno dojemamo kot delovni prostor. Nekoč je bila to kavarna in ti časi se utegnejo vrniti. Pisarna nam omogoča, da delo ločimo od ostalih stvari v življenju. Jasno nam je, kaj se počnemo v urah, ki jih preživimo v pisarni. Je to res? Nekateri so v pisarni zelo učinkoviti, drugi precej manj. Pri nekaterih gre za delo na velikih obratih, drugi imajo čas brati časopise in viseti na socialnih omrežjih. Pisarna nam pomaga, da prostorsko opredelimo čas dela in čas za druge stvari. Sama po sebi ni zagotovilo za učinkovitost, delavnost in ustvarjalnost.

ČAS DELA IN DELOHOLIČNOST

Pri nas vlada prepričanje, da je treba veliko delati. Delo pomeni pridnost in uspešnost. V nekaterih poklicih je to morda celo res. Če gozdar podre več smrek, več zasluži. To verjetno ne velja za tiste, ki delamo v kreativnih industrijah ali v ITju? Obstajajo različne raziskave in statistike, ki merijo delavnost in učinkovitost. Za Slovence velja, da uradno opravimo nekako povprečno število delovnih ur, glede na druge države OECD. V anketnih raziskavah radi navedemo precej večje število ur. Lahko, da podjetja prijavijo manj ur, kot jih uradno naredimo ali pa imamo občutek, da delamo dlje, kot pove ura? Bodimo brez slabe vesti. V OECD največ delajo Mehičani, sledijo Grki. Najmanj delajo Norvežani in Nizozemci. Največ delajo v državah, ki jim gre slabo in najmanj tam, kjer jim gre dobro. Namreč obstaja tudi druga plat, ki se ji reče učinkovitost. Tu boste Norvežane našli na vrhu lestvice, Mehičane skoraj na dnu, Slovenci smo spet povprečni. Očitno šteje učinkovitost. Kako v čim manj časa narediti čim več? Logika, ki na teh geografskih širinah (še) nima domovinske pravice.

Za deloholičnostjo sta lahko dva dejavnika. Prvi je slaba vest, da ne storimo dovolj. Morda je dela res veliko, morda se ne znamo organizirati ali dela delegirati? Veliko dela imajo pogosto tisti, ki menijo, da je bolje, če vse naredijo sami. Ker drugi ne znajo tako dobro. Kar ni drugega kot potreba po nadzoru. Prava deloholičnost je zasvojenost kot vsaka druga. Brez dela ni občutka zadovoljenosti. Brez dela preprosto ne gre. Vedno biti v pogonu, vse narediti, samo še to. Klicati zaposlene v nedeljo zvečer, pošiljati osnutke ob enih zjutraj in na dopustu uresničevati izvrstne ideje. To ne vodi v učinkovitost. Pravzaprav večkrat povzroča zmedo in stalno spreminja smer plovbe.

UČINKOVITOST

Učinkovitost pomeni delati tisto, kar je treba, ko je treba in na način, ki daje najboljše rezultate. To dosežemo, če obvladamo svoje delo, poznamo sami sebe ter dodamo potrebno disciplino in organiziranost. Sam sem zelo učinkovit med tekom v gozdu. Če iščem ideje. Učinkovit sem v predavalnici, ko moram biti popolnoma osredotočen. Vse ima svoje mesto. K učinkovitosti precej prispevajo prioritete. Splošne življenjske prioritete in prioritete vsakodnevnih poklicnih opravkov. Zgodi se, da se bojim napetega dneva. Zato si sestavim natančno listo opravil. V novejši govorici bi rekli, to do listo. Takoj se lotim dela. Ob trinajstih ugotovim, da je vse opravljeno. Želim si, da bi to zmogel vsak dan. A ustvarjalno delo zahteva tudi bluzenje in občasno razbijanje glave.

POZABITI NA DELO

Podjetnik, menedžer ali samozaposlen težko odmislijo delo. Seveda ga lahko, a nikoli povsem in ne za veliko časa. A v življenju je še veliko stvari, ki jih nikoli ne odmislimo povsem. Iz sanjarjenja ali sproščenega premišljevanja o tem in onem vzklijejo odlične zamisli. Kdaj se bomo osredotočili na stvari, ki niso delo, je stvar življenjskih prioritet in osredotočanja na trenutno početje. Če pri igri z otroci mislimo na delo in pri delovnih opravkih na otroke, to lahko vodi v tesnobo, zmedenost in neučinkovitost. Zato ravnajmo modreje. Vsaj poskusimo!